Lahko poznate besede za osebo, dejanje in stvar, pa še vedno niste prepričani, kako jih povezati. Angleška slovnica pojasnjuje te povezave: kdo kaj počne, ali se to dogaja redno ali prav zdaj, katero stvar imate v mislih ter ali nekaj trdite ali sprašujete. Njen praktični namen je, da je vaše sporočilo jasno.
Začetniku pogosto ne povzroča težav eno zapleteno pravilo, temveč več majhnih odločitev v isti povedi. Potrebujete is ali does? Ali glagol potrebuje -s? Naj bo pred samostalnikom a ali the? Če sistem spoznavate v smiselnem zaporedju, boste te odločitve lažje razumeli.
Ta vodnik gradi osnovo korak za korakom. Zajema temeljno angleško slovnico, ki jo potrebujete za predstavitev sebe, pogovor o vsakdanjih dogodkih, spraševanje po informacijah in povezovanje preprostih misli. Ni katalog vseh izjem. Vsak razdelek pojasni vzorec in ob razlagi ponudi primere, da vidite tako zgradbo povedi kot razlog za izbiro določene oblike.
Začnite z zgradbo angleškega stavka
V običajnem trdilnem stavku osebek navadno stoji pred glagolom. Osebek pove, o kom ali čem govorimo, glagol pa izraža dejanje ali stanje. Če ima dejanje predmet, ta običajno sledi glagolu. V Maya reads a message. (»Maya bere sporočilo«) je Maya osebek, reads glagol in a message predmet.
Ta vrstni red nosi pomen. V The dog follows the boy. (»Pes sledi dečku«) je pes tisti, ki sledi; če samostalnika zamenjate, spremenite, kdo komu sledi. Slovenščina zaradi sklonov dopušča več svobode pri besednem redu, angleščina pa ne dovoljuje vedno enake razporeditve. Najprej poiščite osebek in glagol, nato dodajte podatke, ki dopolnijo misel.
Vsak stavek ne potrebuje predmeta. The baby sleeps. (»Dojenček spi«) je popoln, medtem ko The baby is tired. (»Dojenček je utrujen«) uporablja is za povezavo osebka z opisom. Običajne popolne angleške trditve za razliko od slovenskih praviloma potrebujejo izrecno izražen osebek: It is cold. (»Mrzlo je«) vsebuje it, čeprav ta ne označuje določene stvari. Pogosta izjema so velelne povedi: Open the window. (»Odprite okno«) nagovarja poslušalca brez izrecnega you.
Zaimki: kdo nekaj naredi in na koga se dejanje nanaša
Z zaimki se sklicujemo na osebe in stvari, ne da bi vsakokrat ponavljali ime. Njihova oblika se lahko spreminja glede na vlogo v stavku. Osebkovna oblika sodi na mesto osebka, predmetna pa se uporablja za številnimi glagoli in za predlogi. V She knows me. (»Ona me pozna«) je she osebek, me pa predmet. Če bi ju zamenjali z her in I, zgradba ne bi ostala pravilna.
| Osebek | Predmet | Svojilna oblika pred samostalnikom |
|---|---|---|
| I — jaz | me — mene, me | my — moj |
| you — ti, vi | you — tebe, vas | your — tvoj, vaš |
| he — on | him — njega, ga | his — njegov |
| she — ona | her — njo, jo | her — njen |
| it — ono, to | it — to, ga | its — njegov, njen |
| we — mi | us — nas, nam | our — naš |
| they — oni, one, ona | them — njih, jih | their — njihov |
Zadnji stolpec pove, čigavo osebo ali stvar imamo v mislih: my friend, »moj prijatelj«, their house, »njihova hiša«. Te oblike stojijo pred samostalnikom. Primerjajte This is my bag. (»To je moja torba«) in This bag is mine. (»Ta torba je moja«): mine stoji samostojno. Uporabite my bag, ne the my bag. Pri osebnem imenu lahko svojino označimo z 's: Maya's bag, »Mayina torba«.
You lahko nagovarja eno ali več oseb; običajna glagolska oblika ostane enaka. They lahko označuje več oseb ali stvari, uporablja pa se tudi za eno osebo, na primer kadar njen spol ni znan. Še vedno se veže z oblikami, kot sta they are in they have. Angleščina nima posebnih dvojinskih oblik: angleški množinski zaimki zajemajo tudi primere, za katere v slovenščini uporabimo »midva«, »vidva« ali »onadva«. Zaimke se učite v celih povedih, ne le kot ločen seznam prevodov.
Glagol be: zakaj so pomembni am, is in are
Glagol be, »biti«, povezuje osebek s podatkom o identiteti, stanju ali kraju. V sedanjiku uporabite am z I, is z he, she, it in samostalniškimi osebki v ednini ter are z you, we, they in samostalniškimi osebki v množini. Izbira je odvisna od osebka, ne od najbližje besede.
V My sister is a doctor. (»Moja sestra je zdravnica«) is poveže osebo s poklicem. V We are tired. (»Utrujeni smo«) povezuje osebe s stanjem, v The keys are on the table. (»Ključi so na mizi«) pa uvaja njihov položaj. Tako kot slovenski »biti« je tudi be v teh običajnih angleških povedih potreben. Enak vzorec uporabimo pri starosti: I am twenty. (»Star sem dvajset let«).
Za zanikanje postavite not za glagol: She is not ready. (»Ni pripravljena«). Za vprašanje postavite glagol pred osebek: Is she ready? (»Ali je pripravljena?«). Temu vzorcu ne dodajajte do. Skrčene oblike, kot so I'm, isn't in aren't, so pogoste v pogovoru in neformalnem pisanju.
Be ni beseda, ki jo vstavljamo pred vsako dejanje. I work. (»Delam«) ne potrebuje am. I am working. (»Trenutno delam«) je drugačna, pravilna zgradba, razložena pozneje. I am work. napačno združuje obe.
Samostalniki: ednina, množina in neštevne stvari
Števni samostalnik lahko poimenuje posamezno stvar, ki jo štejemo: ena vozovnica, dve vozovnici. Običajna angleška množinska končnica je -s, vendar se zapis spreminja po različnih vzorcih: box–boxes, »škatla–škatle«, city–cities, »mesto–mesta«, boy–boys, »fant–fantje«. Obstajajo tudi nepravilne množine, kot je child–children, »otrok–otroci«. Angleško množino uporabimo tudi za dve stvari; posebne dvojine ni. Opuščaja ne dodajajte samo zato, da bi tvorili množino.
Neštevne samostalnike v njihovih običajnih pomenih uporabljamo drugače. Water, »voda«, information, »informacije«, in furniture, »pohištvo«, v teh pomenih navadno ne štejemo neposredno. Recite some information, »nekaj informacij«, ne an information. Za štetje količine ali enot dodajte ustrezen števni samostalnik: two glasses of water, »dva kozarca vode«, ali three pieces of furniture, »trije kosi pohištva«.
Števnost je lastnost rabe in pomena besede, ne zgolj vprašanje, ali bi predmet lahko prešteli v resničnem svetu. Samostalnik ima lahko obe rabi: chicken lahko pomeni meso, »piščančje meso«, a chicken pa eno žival, »piščanca«. Predvideni pomen lahko preverite v učnem slovarju. Ne predpostavljajte, da se angleška raba ujema s slovensko; slovenska »informacija« je na primer števna, njen običajni angleški ustreznik pa ne.
Some v trditvah pogosto uvaja nedoločeno količino: We have some rice. (»Imamo nekaj riža«). Any je pogost v zanikanju in nevtralnih vprašanjih: We don't have any rice. (»Nimamo nič riža«). To so pogosti vzorci, ne absolutna pravila: pri ponujanju pogosto uporabimo some, kot v Would you like some tea? (»Bi želeli malo čaja?«). Za vprašanja o količini uporabite How many tickets? (»Koliko vozovnic?«) s števnim samostalnikom v množini in How much water? (»Koliko vode?«) z neštevnim samostalnikom.
Členi: a, an, the ali brez člena
Členi pomagajo poslušalcu ugotoviti, kaj označuje samostalnik. Knjižna slovenščina nima enakega sistema, zato jih ne morete vedno izbrati z neposrednim prevodom. Obliko a/an uporabite s števnim samostalnikom v ednini, ko predstavite en primerek iz skupine, ne da bi ga za poslušalca natančno določili. Člen the uporabite, ko lahko poslušalec prepozna mišljeno osebo ali stvar. V I bought a lamp. The lamp is blue. (»Kupil sem svetilko. Svetilka je modra«) se druga poved sklicuje na že omenjeno svetilko.
To ni zgolj pravilo prve in druge omembe. Vprašate lahko Could you close the door? (»Bi lahko zaprli vrata?«), ne da bi vrata prej omenili, če je jasno, katera so mišljena. Med a in an izbirajte glede na naslednji glas, ne zapisano črko: a university, »univerza«, se začne z /j/; an hour, »ena ura«, se začne s samoglasnikom.
Pri splošnih trditvah so množinski in neštevni samostalniki pogosto brez člena: Dogs need exercise. (»Psi potrebujejo gibanje«). Števni samostalnik v ednini običajno potrebuje določilo: a book, »neka knjiga«, the book, »določena knjiga«, ali my book, »moja knjiga«. Določilo je tu beseda, ki pomaga natančneje opredeliti samostalnik. Več podrobnosti je v Cambridgeovi razlagi členov.
Pridevniki, prislovi in osnovno primerjanje
Pridevnik opisuje osebo ali stvar. Pogosto stoji pred samostalnikom, kot v a quiet room, »tiha soba«, ali za be, kot v The room is quiet. (»Soba je tiha«). Angleški pridevniki se v nasprotju s slovenskimi praviloma ne spreminjajo glede na število ali slovnični spol. Isti quiet nastopa v two quiet rooms, »dve tihi sobi«. Množinsko končnico dodajte samostalniku, ne pridevniku.
Prislov lahko opiše, kako se dejanje izvaja. Primerjajte She is careful. (»Previdna je«), ki opisuje osebo, s She drives carefully. (»Vozi previdno«), ki opisuje njeno vožnjo. Številni načinovni prislovi se končajo na -ly, vendar končnica ni univerzalno merilo. Fast je lahko pridevnik ali prislov, friendly, »prijazen«, pa je pridevnik. Običajni prislov, ki ustreza pridevniku good, »dober«, je well, »dobro«.
Pri primerjanju dveh stvari številni kratki pridevniki dobijo -er: This bag is cheaper than that one. (»Ta torba je cenejša od tiste«). Številni daljši pridevniki uporabljajo more: This chair is more comfortable. (»Ta stol je udobnejši«). Presežnik označuje skrajnost znotraj skupine: the cheapest bag, »najcenejša torba«, the most comfortable chair, »najudobnejši stol«. Nekatere oblike so nepravilne, na primer good–better–best, »dober–boljši–najboljši«. Nov pridevnik se po potrebi učite skupaj z njegovimi stopnjevanimi oblikami in ne združujte obeh primerjalnih vzorcev v zapise, kot je more cheaper.
Have in there is: imeti ni isto kot obstajati
Glagol have uporabite za izražanje svojine ter številnih osebnih odnosov in lastnosti. V navadnem sedanjiku uporabite has z he, she, it in samostalniškimi osebki v ednini: Maya has a bicycle. (»Maya ima kolo«). Pri tem vzorcu vprašanja in zanikanje uporabljajo do/does: Does Maya have a bicycle? (»Ali ima Maya kolo?«). Za does je glavni glagol have, ne has. To je osnovna oblika: slovarska oblika brez to, kot so have, work ali go.
Srečali boste tudi have got, zlasti za svojino v govorjeni britanski angleščini. Ta zgradba ima svoj vprašalni vzorec: Have you got a bicycle? (»Ali imate kolo?«). Obe zgradbi sta uporabni, vendar ju ne mešajte v Do you have got ...? Med učenjem začnite z enim doslednim vzorcem.
There is in there are uvajata obstoj ali prisotnost nečesa. Z There is a shop near my house. (»Blizu moje hiše je trgovina«) predstavite trgovino, There are two shops. (»Tam sta dve trgovini«) pa uporabite za angleško množino. Primerjajte The shop is near my house. (»Trgovina je blizu moje hiše«): zdaj je trgovina že določena in opisujete njeno lokacijo. V teh uvodnih stavkih there sam po sebi ne označuje oddaljenega kraja.
Present Simple: navade, dejstva in trenutne okoliščine
Navadni sedanjik uporabite za navade, splošna dejstva in okoliščine, ki jih predstavljate kot na splošno veljavne zdaj. I walk to work. (»V službo hodim peš«) opisuje običajno navado, ne nujno dejanja med govorjenjem. She lives near the station. (»Živi blizu postaje«) opisuje njene sedanje okoliščine; ne trdi, da bo tam živela za vedno.
Pri večini glagolov uporabite osnovno obliko z I, you, we, they. Z he, she, it ali samostalniškim osebkom v ednini dodajte -s ali ustrezno pravopisno različico: works, watches, studies. V vprašanjih in zanikanju does že označuje to obliko, zato se glavni glagol vrne v osnovno: Does she work here? (»Ali dela tukaj?«), She doesn't work here. (»Ne dela tukaj«).
Z I, you, we, they in množinskimi samostalniškimi osebki v teh vprašanjih uporabimo do, pri zanikanju pa do not, običajno skrajšano v don't: Do they work here? (»Ali delajo tukaj?«), They don't work here. (»Ne delajo tukaj«). Glavni glagol ostane v osnovni obliki. Ne pozabite, da be sledi svojemu že pojasnjenemu vzorcu.
Prislovi pogostosti, kot sta often, »pogosto«, in usually, »običajno«, navadno stojijo pred glavnim glagolom, vendar za be: I usually cook. (»Običajno kuham«), I am usually busy. (»Običajno sem zaposlen«). Navadni sedanjik lahko opisuje tudi urnike. Najprej spoznajte osrednje pomene, nato redkejše rabe; dodatno vajo ponuja vodnik British Councila po navadnem sedanjiku.
Present Continuous: dejanje v teku ali začasno stanje
Opisni sedanjik tvorimo z am/is/are in obliko na -ing. Pomembna sta oba dela: I am reading. (»Trenutno berem«), ne I reading. Zgradba predstavi dejavnost kot potekajočo v času, o katerem govorite. To je lahko prav ta trenutek ali začasno obdobje okoli sedanjosti. Slovenščina za navado in trenutno dejavnost pogosto uporablja isti sedanjik, zato se angleške razlike ne da vedno razbrati iz samega prevoda.
Primerjajte She works in a hotel. (»Dela v hotelu«) s She is working in a hotel this month. (»Ta mesec dela v hotelu«). Prva poved predstavlja njeno zaposlitev kot splošno veljavno trenutno okoliščino. Druga poudarja začasno ureditev; ni nujno, da dela prav v sekundi, ko to poveste. Razlika je v pomenu, ki ga želite izraziti, ne zgolj v prisotnosti časovnega izraza.
Številni glagoli stanja, med njimi know, »vedeti, poznati«, in need, »potrebovati«, se v svojih običajnih pomenih stanja navadno uporabljajo v enostavnih oblikah. Recite I know the answer. (»Poznam odgovor«), tudi če govorite o sedanjosti. Nekateri glagoli med enostavno in opisno rabo spremenijo pomen, zato tega začetnega pravila ne spreminjajte v trditev, da določen glagol nikoli ne more imeti oblike na -ing.
Past Simple: dogajanje v zaključenem preteklem času
Navadni preteklik umesti dogodek ali stanje v zaključeni pretekli čas. Ta je lahko izrecno naveden, kot v We visited our friends yesterday. (»Včeraj smo obiskali prijatelje«), ali razviden iz pogovora. Za uporabo tega časa poved ne potrebuje besede yesterday. Pomemben je pretekli okvir, ne prisotnost določene ključne besede.
Pravilni glagoli preteklik običajno tvorijo z -ed in po potrebi s pravopisnimi prilagoditvami. Nepravilni glagoli imajo oblike, ki se jih je treba naučiti: go–went, »iti–šel«, see–saw, »videti–videl«. Za običajna vprašanja in zanikanje s temi glagoli dejanja uporabite did ali didn't in osnovno obliko: Did you go? (»Ali ste šli?«), I didn't go. (»Nisem šel«). Preteklost že izraža did, zato je didn't went napačno.
Be ima drugačen pretekli vzorec: I/he/she/it was in you/we/they were. Uporabite Was she at home? (»Ali je bila doma?«) in She wasn't at home. (»Ni bila doma«), brez did. Pri vaji ohranjajte jasno razliko med be in običajnimi glavnimi glagoli.
Govorjenje o prihodnosti: will, going to in dogovori
Angleščina ima več načinov za izražanje prihodnosti. Will z osnovno glagolsko obliko lahko izraža napoved, obljubo ali odločitev, sprejeto v trenutku govorjenja. Če opazite nekoga, ki težko nosi torbo, lahko I'll help you. (»Pomagal vam bom«) izrazi vašo takojšnjo odločitev. Nikalna oblika won't pomeni will not.
Be going to z osnovno obliko pogosto izraža že obstoječ namen ali napoved na podlagi sedanjih znakov. I'm going to study tonight. (»Nocoj se nameravam učiti«) predstavlja načrt, ki ga že imate. V tej zgradbi ohranite am/is/are; I going to study je nepopolno.
Opisni sedanjik lahko opisuje dogovorjen prihodnji dogodek: We're meeting our teacher tomorrow. (»Jutri se dobimo z učiteljem«). Te možnosti se lahko prekrivajo, sobesedilo pa vpliva na to, katera zveni naravno. Oblika will ni obvezni prevod vsake slovenske prihodnje oblike. Najprej se odločite, ali sporočate odločitev, opisujete namen ali govorite o dogovoru.
Present Perfect: uvod v povezavo s sedanjostjo
Čas present perfect tvorimo z have/has in preteklim deležnikom, ki mu pogosto rečemo tretja glagolska oblika. Pri pravilnih glagolih se zapis ujema s preteklo obliko na -ed; nepravilne oblike se lahko razlikujejo, kot v write–wrote–written. Preteklo stanje poveže s sedanjostjo, namesto da bi ga zgolj umestil v zaključeni pretekli okvir. Slovenščina nima časa s povsem enako rabo, zato je treba izhajati iz pomena, ne iz dobesednega prevoda pomožnega glagola.
I have lost my key. (»Izgubil sem ključ«) lahko na primer pojasni, zakaj zdaj ne morete odpreti vrat. I lost my key yesterday. (»Včeraj sem izgubil ključ«) izgubo umesti v določen zaključeni čas. Časa present perfect navadno ne uporabljamo z izrazom za zaključeni čas, kot je yesterday. Opisuje tudi izkušnje do sedanjosti in nekatera stanja, ki še trajajo: I have lived here for two years. (»Tukaj živim že dve leti«). Oseba tu še vedno živi, zato je naravni slovenski prevod v sedanjiku. Ta pregled je izhodišče; dodatne rabe najdete v razlagi časa present perfect pri British Councilu.
Preberite tudi: Angleški glagolski časi: kako se jih naučiti brez zmede (razlaga za začetnike)
Vprašanja in zanikanje: izberite pravilen stavčni vzorec
Vseh angleških vprašanj ne tvorimo z dodajanjem iste pomožne besede. Najprej poglejte glagolsko zgradbo. Pri be glagol premaknite pred osebek. Pri običajnem glavnem glagolu v navadnem sedanjiku ali pretekliku večina vprašanj potrebuje do/does/did. Pri naklonskem glagolu, kot je can, pred osebek premaknite ta glagol. Preglednica kaže tudi pomožni have v času present perfect.
| Trditev | Vprašanje | Zanikanje |
|---|---|---|
| She is ready. (Pripravljena je.) | Is she ready? (Ali je pripravljena?) | She isn't ready. (Ni pripravljena.) |
| She works here. (Dela tukaj.) | Does she work here? (Ali dela tukaj?) | She doesn't work here. (Ne dela tukaj.) |
| She can help. (Lahko pomaga.) | Can she help? (Ali lahko pomaga?) | She can't help. (Ne more pomagati.) |
| She has finished. (Končala je.) | Has she finished? (Ali je končala?) | She hasn't finished. (Ni še končala.) |
Pri sestavljeni obliki za vprašanje uporabite prvi pomožni glagol, za zanikanje pa za njim postavite not: Is she working? (»Ali trenutno dela?«), She isn't working. (»Trenutno ne dela«). Pomožni have v Has she finished? (»Ali je končala?«) se vede drugače od izražanja svojine v Does she have a bicycle? (»Ali ima kolo?«). Vprašalnice običajno stojijo pred vprašalnim vzorcem: Where does she work? (»Kje dela?«). Ne dodajajte še enega do, če ustrezni pomožni glagol že stoji v povedi.
Pogosta izjema so vprašanja o samem osebku. V nevtralnem vprašanju Who works here? (»Kdo dela tukaj?«) who prevzame mesto osebka, zato ni does. Primerjajte Who does she help? (»Komu pomaga?«): tu je she še vedno osebek, sprašujete pa po predmetu. Razliko podrobneje pojasnjuje Cambridgeov vodnik po vprašanjih z vprašalnicami.
Can, should in must: zmožnost, nasvet in nujnost
Naklonski glagoli drugemu glagolu dodajajo pomene, kot so zmožnost, dovoljenje, nasvet ali nujnost. Za začetnika so can, should in must uporabna izhodišča. Sledi jim osnovna oblika brez to, sami pa v tretji osebi ne dobijo -s: She can swim. (»Zna plavati«), ne She cans to swim.
Can lahko opisuje zmožnost ali prosi za dovoljenje: Can I sit here? (»Ali lahko sedem tukaj?«). Should pogosto uvaja nasvet: You should rest. (»Morali bi počivati«). Must lahko izraža močno zahtevo: You must show your ticket. (»Pokazati morate vozovnico«). To so uporabni osrednji pomeni, ne vse možne rabe.
Bodite pozorni pri zanikanju. You mustn't enter. (»Ne smete vstopiti«) pomeni, da je vstop prepovedan. You don't have to enter. (»Ni vam treba vstopiti«) pomeni, da vstop ni nujen, ne pa prepovedan. Pomena nista zamenljiva. Have to prav tako izraža nujnost, vendar slovnično uporablja oblike, kot je Does she have to ...? (»Ali mora ...?«). Več podrobnosti najdete v Cambridgeovi razlagi glagola must.
Predlogi: opisovanje časa, kraja in gibanja
Predlogi povezujejo samostalnik ali zaimek s preostalim stavkom. Lahko označujejo kraj, čas ali smer. Njihovi pomeni se redko v vseh okoliščinah ujemajo z eno besedo drugega jezika, zato je koristneje predlog usvajati skupaj z besedno zvezo kot pričakovati, da bo isti prevod deloval povsod.
Pri kraju in pogosto predstavlja nekaj znotraj območja ali prostora, on na površini, at pa na določeni točki ali kraju, povezanem z dejavnostjo. Primerjajte in the box, »v škatli«, on the desk, »na pisalni mizi«, in at the bus stop, »na avtobusni postaji«. To so začetni vzorci, ne popolne definicije. Naučiti se je treba tudi ustaljenih izrazov, kot je on the bus, »na avtobusu«.
Pri času uporabite at z urami, on z dnevi in datumi ter in z meseci, leti in letnimi časi. Tako dobite at seven, »ob sedmih«, on Monday, »v ponedeljek«, in in September, »septembra«. Izrazi, kot sta next Monday, »naslednji ponedeljek«, in last year, »lani«, teh predlogov navadno ne potrebujejo. Gibanje proti cilju pogosto uporablja to, kot v go to school, »iti v šolo«, vendar je vsakdanji izraz go home, »iti domov«, brez to. Ko srečate takšno zvezo, opazite in zapišite celoten sklop.
Povezovanje misli z and, but in because
Ko znate oblikovati preprost stavek, ga povežite z drugo mislijo. And, »in«, dodaja podatke, but, »ampak«, uvaja nasprotje, because, »ker«, pa navaja razlog. Povezava mora odražati vaš namen, ne samo podaljšati povedi.
V I want to practise, but I am tired. (»Želim vaditi, ampak sem utrujen«) je drugi del v nasprotju s prvim. V I am studying because I have a test tomorrow. (»Učim se, ker imam jutri preizkus«) drugi del pojasnjuje razlog. Vsak del še vedno potrebuje pravilno notranjo zgradbo. Daljša poved ne odpravi potrebe po osebku, ustrezni glagolski obliki ali členu.
Takšne povezave gradite postopoma. Dve jasni povezani misli sta koristno izhodišče pred daljšimi povedmi z več odvisniki. Pri preverjanju pisanja se vprašajte tako, ali je vsak del slovnično pravilen, kot tudi, ali veznik izraža razmerje, ki ste ga želeli sporočiti.
Preberite tudi: Chunks v angleščini: kaj so in 50 uporabnih primerov s prevodom
Kako se učiti angleško slovnico, ne da bi izgubili pomen
Izberite praktično nalogo in slovnico, ki jo zanjo potrebujete. Za predstavitev sebe vadite zaimke, be in preproste samostalniške zveze. Za opis dneva vadite navadni sedanjik. Za opis nedavnega potovanja začnite z navadnim preteklikom. Tako vsaka nova oblika dobi namen in lažje opazite, kateri podatek manjka, kadar se poved zdi nepopolna.
Ko preberete pravilo, napišite nekaj povedi, ki za vas držijo ali so vam uporabne. Spremenite osebek, tvorite zanikanje in postavite vprašanje ter pri tem preverjajte, katere besede se morajo spremeniti. Nato pojasnite pomensko razliko med dvema oblikama, na primer med navado in dejavnostjo v teku. Če razlike ne znate razložiti, se vrnite k okoliščinam, ne le h končnici.
Napake pregledujte po vrstah. Manjkajoči osebek, napačna glagolska oblika in izpuščen člen potrebujejo različne razlage. Če popravite samo vidno besedo, ne da bi razumeli njeno vlogo, boste pozneje težko sestavili drugačno poved. Isti vzorec ponovite z novim besediščem in ga iščite v kratkih besedilih ter posnetkih.
Besedišče in slovnica se medsebojno podpirata. Z vajami za besedišče LuvStudy lahko vadite pomene, zapis in izgovorjavo besed, nato pa znane besede uporabite v svojih povedih. Orodje za besedišče ne ocenjuje samodejno slovnice prosto napisanih povedi; preverite jih z zanesljivim slovničnim priročnikom ali z nekom, ki vam lahko poda pravilne povratne informacije.
Preverite osnovna pravila
Te naloge ponavljajo pravila, ki so že razložena v članku. Izberite odgovor, ki ustreza tako obliki kot pomenu. Pojasnila so dodana zato, da prepoznate, kaj morate ponoviti, ne da bi vajo razumeli samo kot zbiranje točk.
- Izberite glagol: My sister ___ at home. (am / is / are)
- Izberite člen za eno nedoločeno uro kot časovno količino: We need ___ hour. (a / an)
- Popravite vprašanje: Does he works here?
- Opišite dejavnost, ki poteka zdaj: Please wait. I ___ a message. (write / am writing)
- Popravite zanikanje: We didn't went out yesterday.
- Izrazite, da nekaj ni potrebno, ne da je prepovedano: You ___ bring food; we have enough. (mustn't / don't have to)
- Vprašajte, katera oseba dela tukaj: Who ___ here? (work / works)
- Izberite zaimek: Please send the address to ___. (I / me)
Odgovori in pojasnila
- My sister is at home. (»Moja sestra je doma«). Osebek v ednini zahteva is; glagol ga povezuje s krajem.
- We need an hour. (»Potrebujemo eno uro«). Beseda hour se začne s samoglasnikom, ker je začetni h nem.
- Does he work here? (»Ali dela tukaj?«). Does že označuje tretjo osebo, zato je glavni glagol v osnovni obliki.
- Please wait. I am writing a message. (»Počakajte, prosim. Pišem sporočilo«). Opisni sedanjik predstavlja dejavnost kot potekajočo zdaj; potrebna sta tako am kot writing.
- We didn't go out yesterday. (»Včeraj nismo šli ven«). Za didn't uporabite osnovno obliko go, ne pretekle oblike went.
- You don't have to bring food; we have enough. (»Ni vam treba prinesti hrane; imamo je dovolj«). Hrane ni treba prinesti. Mustn't bi namesto tega izražal prepoved.
- Who works here? (»Kdo dela tukaj?«). Nevtralno vprašanje sprašuje po osebku, zato ne dodamo does, glagol pa ohrani edninsko sedanjo obliko.
- Please send the address to me. (»Prosim, pošljite naslov meni«). Za predlogom to ima zaimek predmetno obliko.
Preberite tudi: Pravila branja angleščine za začetnike: glasovi, črke in primeri
Kaj se učiti naprej
Koristna osnova je, da znate sestaviti jasno poved, jo spremeniti v vprašanje ali zanikanje ter pojasniti, zakaj vsebuje določene glavne oblike. Vsakega strokovnega izraza si ni treba takoj zapomniti. Morate pa na primer ločiti opis z be od dejanja z običajnim glagolom ter navado od dejavnosti v teku.
Nato razširjajte po eno področje: podrobneje spoznajte čase, preučite izbiro členov v različnih okoliščinah, naučite se pogostih glagolskih vzorcev in vadite daljše povezano izražanje. Slovnica postane uporabna ob ponavljajočem se stiku s smiselnimi povedmi. Ta vodnik ohranite kot pripomoček in se vračajte k razdelku, ki odgovarja na vaše naslednje vprašanje.
